Društvo general Rudolf Maister Kranj se je junija lani, v Maistrovem letu 2024, odločilo, da bo povabilo nekatere avtorje, ki so raziskovali gradiva in pisali prispevke že za knjigo »Stražarji Karavank« - Lojze Ude in boji za severno mejo leta 2018, da sodelujejo tudi pri knjigi o bojih za meje na Gorenjskem in Koroškem po končani prvi svetovni vojni in razpadu Avstro – Ogrske monarhije. S to knjigo želimo počastiti spomin na pozabljene junake z Gorenjske, predvsem na majorja Alfreda Lavriča in na nekatere druge pomembne može v bojih za severno mejo na tem območju.
Knjiga, ki smo ji najprej dali delovni naslov »Alfred Lavrič in gorenjski junaki v bojih za severno mejo«, bo imela naslov »Pozabljene bitke«, trdne platnice, obseg okoli 220 strani in predvidoma naklado 1000 izvodov. Založnik knjige bo Vojaški muzej Slovenske Vojske, izdajatelj pa Društvo general Rudolf Maister Kranj. Konec marca letos je bil podpisan »Dogovor o izdaji knjige med Vojaškim muzejem SV in Društvom general Rudolf Maister Kranj«. Izdajo knjige bodo poleg založnika in izdajatelja sofinancirali tudi Zveza društev generala Maistra, večina gorenjskih občin in nekateri donatorji.
Avtorji posameznih vsebin v knjigi bodo zgodovinarji, ki bodo z zapisi in s pridobljenimi arhivskimi dokumenti osvetlili zgodovino prelomnih trenutkov in osebnosti, ki so »za slovensko stvar« bili pripravljeni v tistih časih postaviti na kocko vse, nekateri pa so to plačali celo s svojim življenjem. Tekste, fotografije in arhivsko gradivo za knjigo pripravljajo zgodovinarji doc. dr. Miha Štimac, doc. dr. Gregor Antoličič, dr. Blaž Torkar, mag. Matjaž Ravbar in Marko Ličina.
Sourednik knjige, doc. dr. Miha Šimac, nam je o predlagani vsebini knjige povedal:
»Ob koncu prve svetovne vojne so se Slovenci znašli v vrtincu tektonskih premikov na političnem zemljevidu Evrope. Razpadanje stoletne habsburške monarhije je naš majhen narod, stisnjen med južnoslovanske brate ter Madžare, Italijane in Avstrijce, postavilo pred velike izzive. Na severnem in severovzhodnem koncu slovenskega etničnega ozemlja - zahodni del je bil zaradi dogovora med Antanto in Italijo že »izgubljen« - so se v jesensko-zimskem obdobju 1918/1919 odvijali boji za meje. Medtem ko so politiki v Ljubljani omahovali in čakali na razplet pariške mirovne konference, so odločni posamezniki, ki so dobro poznali dogajanja na terenu, vzeli stvari v svoje roke. Med njimi je Rudolf Maister brez dvoma najbolj znana in mogočna zgodovinska oseba. Ob njem pa so obstajali tudi drugi »maistri«, ki so prav tako razumeli prelomnost časa, v katerem so živeli. Med njimi je za zahodni, gorenjski del, potrebno izpostaviti nekdanjega gojenca terezijanske vojaške akademije stotnika Alfreda Lavriča, ki je v času prve svetovne vojne poveljeval bataljonu v pretežno slovenskem 17. avstro-ogrskem pehotnem polku, imenovanem »Kranjski Janezi«. Po razpadu monarhije je v novih razmerah po odločitvi tedanjih slovenskih oblasti in brez njihove omembe vredne podpore s prostovoljci, ki jih je sam nabral, odločilno posegel v boje na Koroškem. Poleg njega so bili na Gorenjskem tedaj med prostovoljci tudi drugi vidni posamezniki: nadporočnik Janko Vilman z Jesenic, poročnik Lojze Ude iz Tržiča, nadporočnik Rudolf Badjura - »ljubljanski Maister«, planinec, kartograf, poznejši pisec planinskih in izletniških vodnikov ter prve slovenske smučarske knjige, in nadporočnik Karel Šefman iz Kranjske Gore, ki je preprečil, da bi se t. i. jeseniškega trikotnika polastili Italijani. Poleg naštetih je bilo na Gorenjskem tudi še veliko drugih zaslužnih in predanih mož, prostovoljcev, ki so vse svoje sile usmerili za slovensko stvar in o katerih se danes le poredko kaj napiše ali o njih spregovori.«
S knjigo »Pozabljene bitke« želimo predstaviti delovanje majorja Alfreda Lavriča v bojih za severno mejo ter njegovo vlogo v prelomnih dogodkih postaviti v širši kontekst zgodovinskega dogajanja. V javnosti je utonil v pozabo podobno kot marsikateri drugi rojak iz teh časov.
V knjigi bomo predstavili tudi druge pomembne osebnosti z Gorenjske (Lojzeta Udeta, dr. Janka Brejca, Rudolfa Badjuro, Vinka Potočnika, Alfonza Mencingerja, dr. Mateja Potočnika, Janka Vilmana, Karla Šefmana), ki so s prostovoljci imele pomembne vloge v bojih za severno mejo v tem delu naše države.
Za pomnik vsem tem možem in dogodkom ne postavljamo spet spominske plošče ali kipa, ampak se jih spominjamo s knjigo, ki nas bo dolgo in veliko bolj prepričljivo spominjala nanje in na te zapletene čase.
Skupina stotnika Martinčiča pred predorom v Podrožci - vir: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
(Sestavljena fotografija z naslovnice knjige »Stražarji Karavank«, ki jo je izdalo Društvo general Rudolf Maister Kranj leta 2018 ob 100. obletnici bojev za severno mejo)